Varuhinje rek

S projektom Varuhinje rek želimo...

... ozaveščati javnost o stanju slovenskih celinskih voda ter o grožnjah in nevarnostih, s katerimi se soočajo

... spodbujati k varovanju rek, jezer in mokrišč s pripadajočimi habitati ter si prizadevati za zaščitopitne vode kot temeljne človekove pravice

... podpirati in opolnomočiti civilne okoljske iniciative in aktiviste ter jih povezati v nacionalnopodporno mrežo

... razvijati dialog med civilno družbo, okoljskimi in pravnimi strokovnjaki ter lokalnimi oblastmi o najbolj perečih temah, kot so posegi v reke in njihovo onesnaževanje

... spodbujati sodobne, trajnostne pristope in sonaravne rešitve pri človekovem upravljanju z vodotoki, vključno z renaturacijo rek, kot je začrtana v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

... sodelovati v konstruktivnem nasprotovanju velikim državnim projektom, kot je načrtovana gradnja novih hidroelektrarn na Savi, ki bi imela po mnenju okoljskih strokovnjakov in znanstvenikov katastrofalne posledice za reko, njen habitat in zajetje pitne vode pod njo

Začetek našega projekta sega v maj 2022

Situacija v Sloveniji

Po uradnih podatkih je približno polovica slovenskih rek v slabem stanju. Sladkovodne ribe so med najbolj ogroženimi organizmi v Sloveniji: v zadnjega pol stoletja se je njihovo število zmanjšalo za okoli 80 odstotkov. Kljub temu reke ogrožajo vedno novi gradbeni in drugi posegi vanje, med katerimi so številni izjemno škodljivi za vodotoke, njihove habitate in oskrbo s pitno vodo. Nekateri gradbeni projekti so načrtovani na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000. Njihova izvedba bi predvidljivo samo še poslabšala že tako slabo situacijo. Energetski in gradbeni lobiji so pogosto tesno povezani s političnimi odločevalci na lokalni in nacionalni ravni ter onemogočajo smiselno javno razpravo o posledicah posegov v reke. Na državni ravni še ni bilo razprave o renaturaciji rek, kot je predvidena v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.

Po rekordni suši leta 2022 in uničujočih poplavah leta 2023 se zanimanje javnosti in medijev za usodo naših celinskih voda povečuje. A večina državljanov se še vedno premalo zaveda, da se lahko tudi sami aktivirajo na področju varovanja rek ali pa se niti ne zavedajo vseh nevarnosti, ki grozijo slovenskim rekam. Druga težava se pojavi, ko začnejo ljudje ustanavljati civilno-družbene okoljske iniciative v lokalnih okoljih. Pogosto so diskriminirani s strani lokalnih in celo državnih oblasti na način, da jim te onemogočajo sodelovanje pri odločanju o novih posegih v reke, zato se morajo aktivisti na koncu obračati na sodišča (če se za to sploh odločijo). Civilno-družbene iniciative pogosto ustanavljajo in vodijo ljudje, ki po izobrazbi niso pravniki ali okoljevarstveniki, zaradi česar se težko spopadajo z zapletenimi birokratskimi in pravnimi postopki. Čeprav so bile nekatere okoljske kampanje uspešne, se nemalo iniciativ sooča s težavami, kot so izoliranost, neprepoznavnost, majhno članstvo, pomanjkanje pravnega znanja in strokovne podpore ter neizkušenost na področju zagovorništva.

Naše delo poteka po vsej Sloveniji in je večplastno v smislu spodbujanja zagovorništva prek različnih informacijskih kanalov, javnih dogodkov in inovativnih pristopov. Hkrati nudimo podporo civilno-družbenim iniciativam, skupaj v sodelovanju z okoljevarstveniki in pravnimi strokovnjaki, včasih tudi z lokalnimi oblastmi.

Naša začetna ideja je bila potovati po Sloveniji, se seznanjati s problemi naših rek in vzpostavljati stike z lokalnimi aktivisti. Iz nje je vzniknila vizija povezovanja zavoljo medsebojnega spoznavanja, sodelovanja, spodbujanja, izmenjave izkušenj in informacij, ta vizija pa je do danes prerasla v strategijo vzpostavljanja nacionalne mreže za zaščito naših celinskih voda in pitne vode.

V času izvajanja projekta smo prišli do spoznanja, da prizadevanja za zaščito rek in pitne vode kot temeljne človekove pravice združujejo ljudi onkraj delitev, ki jih ustvarja dnevna politika. Opolnomočenje in povezovanje civilno-družbenih iniciativ nista le pogoja za učinkovito zagovorništvo na področju varovanja narave, temveč tudi predpogoja za gradnjo boljše družbe z večjim sodelovanjem in vključenostjo ljudi pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, zdravje in okolje.