Nagrada Rada Smerduja 2025 veliki borki za zaščito rek Andreji Slameršek
Državno nagrado na področju ohranjanja narave je na slavnostni podelitvi na Brdu pri Kranju prejela naravovarstvenica Andreja Slameršek! Andreja je velika borka za ohranitev prostotekočih rek, bila je gonila sila kampanja Rešimo Muro!, že več let pa se na sodiščih uspešno bori proti postavitvi hidoelektrarne Mokrice na sotočju Save in Krke. Njeno kandidaturo je vložil Inštitut Lutra ob podpori Varuhinj rek in številnih organizacij in iniciativ za varovanje rek.
Zahvalo za prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji sta prejela tudi mag. Matjaž Jež ter dr. Mihael Jožef Toman.
Otroška izobraževalna delavnica o varovanju okolja v okviru projekta Trajnostno.Lokalno.Globalno. II.
Izobraževalna otroška delavnica, v okviru katere se bodo učenke in učenci prve triade učili o pomenu varovanja okolja in čiste pitne vode, bo izvedena 16.6. ob 11.30 na Waldorfski osnovni šoli uri v Ljubljani. Prek interativnih metod se bodo učili tudi o državljanskem aktivizmu na področju varovanja okolja.
“Izvedena delavnica je del aktivnosti Tednov vseživljenjskega učenja 2025, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Izvedbo delavnice omogoča projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.”
Pogovor o soodločanju o našem okolju v Knjižnici Otona Župančiča
V maju 2025 smo sodelovali pri izvedbi pogovora v okviru dogodka Okrogla miza SKRB: V kakšnem okolju živeti in kako soodločati v njem, ki ga je v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani organizirala Galerija Y. Z gostjama Nicoleto Nour iz Društva za preučevanje rib Slovenije) ter pravnico Magdo Vraničar smo govorili o zavajanju glede protipoplavne varnosti in graditve hidroelektrarn na Spodnji Savi, ki ga izvajajo lokalne oblasti v sodelovanju z energetiko. Posvetili smo se tudi drugim aktualnim temam: evropskim smernicam pri upravljanju z vodami, aktivizmu za reke ter možnosti uvedbe pravnega statusa za reke kot ga poznajo ponekod v tujini.
Otroška izobraževalna delavnica o varovanju okolja v okviru projekta Trajnostno.Lokalno.Globalno. II.
Izobraževalna otroška delavnica, v okviru katere se bodo učenke in učenci prve triade učili o pomenu varovanja rek in čiste pitne vode bo izvedena 3.6. ob 13. uri na Mednarodni francoski šoli v Ljubljani, ki deluje na OŠ Livada.
“Izvedena delavnica je del aktivnosti Tednov vseživljenjskega učenja 2025, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Izvedbo delavnice omogoča projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.”
Okrogla miza o upravljanju voda v Hiši Evropske unije ob odprtju razstave Varuhinje rek
Ob odprtju fotografske razstave Varuhinje rek v Hiši Evropske unije v Ljubljani v aprilu 2025 smo izvedli še okroglo mizo z naslovom Upravljanje z vodami: Kje smo in kam gremo. Brina Sotenšek z Inštituta Lutra je predstavila aktualno okoljsko zakonodajo, ki gre alarmantno v smer izključevanja civilne družbe iz pravnih postopkov, zdi se, da skuša vlada stran od oči javnosti celo zaobiti rezultate t.i. vodnega referenduma. Izpostavila je še vedno sporno prakso, da investitorji sami izbirajo presojevalce vplivov na okolje. Damjan Habe z Inštituta Revivo je govoril o nujnosti ukrepov na naravi temelječih rešitev, primerjal protipoplavno varnosti pri nas in v Valencii, ki so jo prizadele katastrofalne poplave z veliko smrtnimi žrtvami ter o evropski direktivi, ki predvideva odstranjevanje ovir na rekah. Slovenija pri tem caplja na repu Evrope in še vedno čakamo, da bo tudi pri nas padel prvi (odsluženi) jez. Razmere v Sloveniji so torej precej slabe, naravovarstvena stroka ostaja neslišana in upravljanje rek se v veliki meri še vedno dojema kot dober posel.
Pogovor z lokalnimi aktivistkami v Goriški knjižnici ob odprtju razstave Varuhinje rek
Ob odprtju fotografske razstave Varuhinje rek v prijetnem zavetju Goriške knjižnice Franceta Bevka v marcu 2025 smo izvedli še še pogovor s tremi lokalnimi okoljskimi aktivistkami: Natašo Dominko iz Za Čisto Reko Vipavo, Matejo Sattler, predstavnico Eko Anhovo in dolina Soče ter Mojco Mejak iz Eko Bistrc.
Slišati je bilo glasna opozorila, da varovalke za zaščito okolja padajo, zato je na tem področju še toliko bolj pomembna močna civilna družba. A tudi aktualna oblast v državljanih in državljankah noče imeti varuhov okolja, kar dokazuje s sprejemanjem različnih uredb, ki civilno družbo vse bolj odrinjajo iz postopkov. Kot kaže primer Anhovega, je navidezna politična podpora proti okoljskemu onesnaževanju brez dejanske politične volje in moči, le mrtva črka na papirju. Oblast očitno daje prednost kapitalu, tudi ko gre za tako hude onesnaževalce kot je Alpacem (nekdanji Salonit Anhovo). Od sprejetja o novelo zakona o varstvu okolja, ki prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, je minilo že eno leto - zgodilo pa se ni še nič!
Tudi primer boja proti Lesonitu v Ilirski Bistrici, kjer gre za prizadevanja več generacij, kaže, da oblast in kapital računata, da se bo civilna družba utrudila, preden bo dosegla svoje,
Kljub velikem pesimizmu je bilo slišati tudi spodbudne besede, da je treba vztrajati in zmage dosegati na sodiščih.
Izobraževalna delavnica Zaobljuba reki
Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.
Obisk Varuhinj rek v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Kosovu in v Albaniji
Ekipa Varuhinj rek je v aprilu obiskala več aktivistov za reke v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Kosovu in v Albaniji, ki so v sodelovanju z lokalnimi prebivalci skupno preprečili izgradnjo več ducat malih hidroelektrarn. V BIH smo se srečali s predstavniki različih iniciativ, združenih v “Koalicijo za zaščito rek Bosne in Hercegovine”, v Srbiji z organizacijo “Studenac Nova Varoš”, na Kosovu z naravovarstveniki, ki nasprotujejo pozidavi tamkajšnjih rek, v Albaniji pa z aktivisti, ki se borijo proti jezu Skavica, ki bi poplavil celotno regijo in z domov pregnal več deset tisoč ljudi. Skorumpirani lokalni politiki naravo žal prodajajo tujim korporacijam, ki si na Balkanu privoščijo posege, ki si jih v domačih državah ne bi mogle.
Na poti smo opazili tudi veliko demografsko opustošenost, saj se je odselilo mnogo mladih. Nekatera področja so izrazito ranljiva, ko tja pridejo tuja podjetja oziroma domači investitorji, ki želijo s podporo skorumpiranih politikov prevzeti vodne vire in spraviti tudi najmanjše reke v cevi
za pogon malih hidroelektrarn z namenom ustvarjanja dobička. Marsikje jim je, žal, tudi uspelo.
Uničujoči posegi v reke, ki te reke dobesedno ubijajo, so pogosto dogajajo brez pridobitve ustreznih dovoljenj in brez upoštevanja lokalne skupnosti.
Po drugi strani na Balkanu deluje vse več lokalnih skupin, iniciativ, društev in prebivalcev, ki se borijo za zaščito rek s sodelovanjem in povezovanjem na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Kjerkoli so se ljudje uprli uničujočim posegom s svojimi telesi, kampanjami in pravnimi sredstvi, so dosegli zmage in s skupnimi močmi korakajo proti novim. (med njimi bosanski iniciativi “Pusti me da tečem”, ki je obvarovala reko Neretvico pred 15. majhnimi hidroelektrarnami ter “Hrabre žene Krušice”, ki so 500 dni protestirale na mostu, da bi preprečile uničenje lokalne reke).
Projekt Varuhinje rek se bo pridružil prizadevanjem po ozaveščanju in povezovanju s potovanjem razstave po Balkanu in njene širitve, da bo ta sčasoma vključevala varuhinje iz cele regije.
Srečanje varuhinj in varuhov rek v Matajunu
V duhu povezovanja, izmenjave izkušenj, prenosa znanj, podpore in uživanja v dobri družbi, je potekalo novo srečanje varuhinj in varuhov rek iz cele Slovenije. Tokrat smo se srečali v Matajunu na Krasu. Posvet je bil v prvi vrsti posvečen problematiki onesnaženja slovenskih rek, sodelujoči,
lokalni aktivisti za zaščito rek, ter predstavniki stroke in regijskega Parka Škocjanske jame so se medsebojno seznanili s težavami v lokalnih okoljih in možnimi rešitvami. V večini primerov so problemi podobni; neupoštevanje okoljskih zakonov in predpisov, nedelujoč nadzor nad kršitelji,
tudi zaradi pomanjkanja okoljskih inšpektorjev, neustrezno ravnanje Direkcije za vode, pomanjkanje znanja o sonaravnih pristopih, ignoranca lokalnih oblasti, korupcija politikov in neozaveščenost prebivalcev glede onesnaženosti rek oz. strah pred izpostavljanjem.
Reke imajo k sreči imajo svoje varuhinje in varuhe. Za civilnimi iniciativami, skupinami društvi in regijskimi parki stojijo srčni posamezniki, ki svoj prosti čas namenjajo temu, da zaščitijo naše skupno dobro - naše reke in našo naravo. Srečanja so se udeležili predstavniki iniciativ in organizacij Za čisto reko Vipavo, Eko Bistrc, Reši sotočje, Varuhi kanjona reke Kokre, Savski Gusarji in Zavoda Revivo.
Dogodek je potekal v organizaciji Varuhinj rek ter ob podpori Parka Škocjanske jame in Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji.
Javno vodenje po razstavi Varuhinje rek na Ljubljanjskem gradu
Ob kulturnem prazniku smo izvedli vodenje po skupinski fotografski razstavi Varuhinje rek, ki se v nedeljo poslavlja z Ljubljanskega gradu. Umetnica Špela Kaplja je zbranim povedala, na kakšen se sama povezuje z rekami, vodja projekta Varuhinje rek Alja Bulič pa je opisala zgodbe s fotografij, kdo so varuhinje in na kakšen način so povezane s svojimi rekami.