Varuhinje rek
Projekt Varuhinje rek ozavešča o stanju naših rek in poziva k njihovemu varovanju. Projekt povezuje civilne iniciative, nevladne organizacije, okoljevarstvene in pravne strokovnjake ter medije v Sloveniji in na Balkanu. V okviru projekta organiziramo kulturne dogodke, delavnice in strokovna srečanja. Od avgusta 2022 smo izvedli:
20
fotografskih razstav Varuhinje rek
s spremljevalnim javnim in kulturnim programom
10
okroglih miz
s predstavniki lokalnih civilno-družbenih skupin, okoljevarstveniki, biologi, pravnimi strokovnjaki in predstavniki lokalnih oblasti
10
delavnic in srečanj
za aktiviste in strokovnjake
3
druženja
z namenom medsebojnega spoznavanja in povezovanja
40
ponovitev otroške predstave Zaobljuba reki
v vrtcih, šolah, kulturnih ustanovah in na festivalih
S projektom Varuhinje rek želimo...
... ozaveščati javnost o stanju slovenskih celinskih voda ter o grožnjah in nevarnostih, s katerimi se soočajo
... spodbujati k varovanju rek, jezer in mokrišč s pripadajočimi habitati ter si prizadevati za zaščitopitne vode kot temeljne človekove pravice
... podpirati in opolnomočiti civilne okoljske iniciative in aktiviste ter jih povezati v nacionalnopodporno mrežo
... razvijati dialog med civilno družbo, okoljskimi in pravnimi strokovnjaki ter lokalnimi oblastmi o najbolj perečih temah, kot so posegi v reke in njihovo onesnaževanje
... spodbujati sodobne, trajnostne pristope in sonaravne rešitve pri človekovem upravljanju z vodotoki, vključno z renaturacijo rek, kot je začrtana v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
... sodelovati v konstruktivnem nasprotovanju velikim državnim projektom, kot je načrtovana gradnja novih hidroelektrarn na Savi, ki bi imela po mnenju okoljskih strokovnjakov in znanstvenikov katastrofalne posledice za reko, njen habitat in zajetje pitne vode pod njo
Začetek našega projekta sega v maj 2022
Situacija v Sloveniji
Po uradnih podatkih je približno polovica slovenskih rek v slabem stanju. Sladkovodne ribe so med najbolj ogroženimi organizmi v Sloveniji: v zadnjega pol stoletja se je njihovo število zmanjšalo za okoli 80 odstotkov. Kljub temu reke ogrožajo vedno novi gradbeni in drugi posegi vanje, med katerimi so številni izjemno škodljivi za vodotoke, njihove habitate in oskrbo s pitno vodo. Nekateri gradbeni projekti so načrtovani na zaščitenih območjih, kot je Natura 2000. Njihova izvedba bi predvidljivo samo še poslabšala že tako slabo situacijo. Energetski in gradbeni lobiji so pogosto tesno povezani s političnimi odločevalci na lokalni in nacionalni ravni ter onemogočajo smiselno javno razpravo o posledicah posegov v reke. Na državni ravni še ni bilo razprave o renaturaciji rek, kot je predvidena v Strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030.
Po rekordni suši leta 2022 in uničujočih poplavah leta 2023 se zanimanje javnosti in medijev za usodo naših celinskih voda povečuje. A večina državljanov se še vedno premalo zaveda, da se lahko tudi sami aktivirajo na področju varovanja rek ali pa se niti ne zavedajo vseh nevarnosti, ki grozijo slovenskim rekam. Druga težava se pojavi, ko začnejo ljudje ustanavljati civilno-družbene okoljske iniciative v lokalnih okoljih. Pogosto so diskriminirani s strani lokalnih in celo državnih oblasti na način, da jim te onemogočajo sodelovanje pri odločanju o novih posegih v reke, zato se morajo aktivisti na koncu obračati na sodišča (če se za to sploh odločijo). Civilno-družbene iniciative pogosto ustanavljajo in vodijo ljudje, ki po izobrazbi niso pravniki ali okoljevarstveniki, zaradi česar se težko spopadajo z zapletenimi birokratskimi in pravnimi postopki. Čeprav so bile nekatere okoljske kampanje uspešne, se nemalo iniciativ sooča s težavami, kot so izoliranost, neprepoznavnost, majhno članstvo, pomanjkanje pravnega znanja in strokovne podpore ter neizkušenost na področju zagovorništva.
Naše delo poteka po vsej Sloveniji in je večplastno v smislu spodbujanja zagovorništva prek različnih informacijskih kanalov, javnih dogodkov in inovativnih pristopov. Hkrati nudimo podporo civilno-družbenim iniciativam, skupaj v sodelovanju z okoljevarstveniki in pravnimi strokovnjaki, včasih tudi z lokalnimi oblastmi.
Naša začetna ideja je bila potovati po Sloveniji, se seznanjati s problemi naših rek in vzpostavljati stike z lokalnimi aktivisti. Iz nje je vzniknila vizija povezovanja zavoljo medsebojnega spoznavanja, sodelovanja, spodbujanja, izmenjave izkušenj in informacij, ta vizija pa je do danes prerasla v strategijo vzpostavljanja nacionalne mreže za zaščito naših celinskih voda in pitne vode.
V času izvajanja projekta smo prišli do spoznanja, da prizadevanja za zaščito rek in pitne vode kot temeljne človekove pravice združujejo ljudi onkraj delitev, ki jih ustvarja dnevna politika. Opolnomočenje in povezovanje civilno-družbenih iniciativ nista le pogoja za učinkovito zagovorništvo na področju varovanja narave, temveč tudi predpogoja za gradnjo boljše družbe z večjim sodelovanjem in vključenostjo ljudi pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, zdravje in okolje.
Fotografska razstava Varuhinje rek je dosegla javnost iz cele Slovenije in širše ter tako omogočila naravovarstveno razpravo o tej temi in drugih, kot so onesnaževanje, vzpostavitev prehodnosti rek, selitve vodnih organizmov in sedimenta, samočistilni sposobnosti vodotokov, polnjenje podtalnic in tako naprej.
Polona Pengal, direktorica inštituta REVIVO
Fotografske razstave in dogodki Varuhinj rek, na katerih so bili člani in članice PIC pogosto prisotni (ali smo na njih tudi aktivno sodelovali), so preko ustvarjanja in umetnosti doprinesle širjenje okoljske zavednosti in znanja glede ohranjanja rek in narave okoli njih širši slovenski skupnosti aktivistov, zainteresirane javnosti in okoljskih bork ter borcev, ob tem pa posameznicam in posameznikom, ki so se znašli v okoljsko spornih projektih ali praksah, dalo upanje in podporo za nadaljnji boj.
Aljoša Petek, vodja oddelka za varstvo okolja na Pravno-informacijskem centru
Uspeh projekta Varuhinje rek je presegel vsa pričakovanja, kar pripisujem povezanosti varstva voda in ohranjanja narave s kulturno ustvarjalnostjo ter iznajdljivim pristopom - povezovanjem civilnih iniciativ, ki so vzniknile ob rekah.
Marjana Hönigsfeld Adamič, ustanoviteljica Zavoda Lutra, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine
Okoljsko-kulturni projekt Varuhinje rek, ki gradi na mreženju in izobraževanju civilnih iniciativ, je pripomogel, da se je začela civilna družba bolj povezano
ukvarjati z okoljsko tematiko naših rek.
Tomaž Štular – Bordo, glasbenik in predstavnik civilne iniciative Varuhi reke Kokre
Projekt vključuje in izpostavlja problematiko, ki je danes grozljivo pereča in hkrati grozljivo zanikana in zanemarjena. Razstava Varuhinje rek je bila na ogled ne le v prestolnici ampak tudi, kar se mi zdi, da je v tem primeru še bolj pomembno, v najrazličnejših manjših in večjih krajih po Sloveniji.
Meta Krese, fotografinja
S postavitvijo razstave v prostorih Jesharne v Škofji Loki spomladi 2023 v Škofji Loki je projekt Varuhinj rek osvetlil širšo problematiko odnosa do slovenskih vodotokov. S tem je civilni iniciativi pomagal pri zagovarjanju vnosa pogojev evropskega Zelenega prehoda v lokalni projekt protipoplavne zaščite.
Dean Jug, predstavnik civilne iniciative Varuhi Sore in civilne iniciative Moja Škofja Loka
Projekt Varuhinje je gostoval tudi v našem biosfernem območju in opozoril na onesnaževanje vodotokov, ki velikokrat predstavljajo tudi vir pitne vode za oskrbo prebivalcev Slovenije.
Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame
Podpiramo izvajanje projekta Varuhinje rek, saj izjemno pomembno prispeva k družbeni razpravi o zaščiti narave in rek kot pomembnega dela ekosistemov.
Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj
Projekt Varuhinje rek se je predstavil tudi znotraj mednarodne fotografske razstave Valovanje: Vizualni dnevnik vode v Galeriji Jakopič, MGML marca 2023. Vodji projekta Bulič in Valenčič sta povabila številne predstavnike okoljskih iniciativ, ki se borijo za slovenske vode, da predstavijo svoje delo strokovni in splošni javnosti.
Metod Blejec, umetnik, fotograf, oblikovalec in pedagog
Trud pri zagotavljanju prepoznavnosti iniciativam in drugim prizadevanjem za zaščito rek je izjemno pomemben. Povezovanje posameznikov in organizacij v skupni cilj zaščite in ohranjanja naravnih virov je ključno za trajnostno prihodnost našega planeta.
Nataša Dominko, predstavnica civilne iniciative Za čisto reko Vipavo
Ideja projekta me je soočila z mojim lastnim vedenjem, ravnanjem, kako sam izkazujem skrb za okolje, za čiste reke, čisto vodo. To je tudi eden od razmislekov, ki nagovarja gledalca. Razstava hkrati predstavlja multidisciplinarno povezovanje občudovalcev in strokovnjakov, ki pa vsi stremijo k istemu cilju: ohraniti zdravo okolje zanamcem.
Borut Krajnc, fotograf
Projekt Varuhinje rek naslavlja pereča in aktualna vprašanja, s katerimi se sooča na profesionalen, prepričljiv in učinkovit način.
Dr. Božidar Flajšman, Univerza v Ljubljani, Filozofka fakulteta, Oddelek za zgodovino
Cilj projekta Varuhinje rek je povečati ozaveščenost slovenske in mednarodne javnosti o pomenu varovanja naravnih in človeških okolij ter spodbujanje aktivnega državljanstva na tem področju.
Marijana Budec Staničić, Katedra za tuje jezike, FDV