Delavnica "Zakaj moramo varovati naravo?"

Septembra smo organizirali delavnico - strokovno predavanje z naslovom "Zakaj moramo varovati naravo?", ki ga je izvedel prof. dr. Uroš Stepišnik z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti.
Predstavil je razvoj varstva narave pri nas in pomen abiotskih naravnih vrednot, ki so pogosto spregledane, a ključne za celovitost narave. Predavatelj je pojasnil, zakaj je njihovo vrednotenje in varovanje zahtevnejše kot pri živi naravi. Težko je namreč opredeliti vrednost nežive narave, saj zanjo nimamo tako jasnih kriterijev kot pri biodiverziteti ali okoljskih kazalcih. Naravne oblike in procesi imajo naravoslovno, kulturno, estetsko in doživljajsko vrednost, ki jo pogosto spregledamo. Predavanje, ki je potekalo v Radovljici,  je bilo posvečeno tudi vprašanju ohranitve Sotočja Sav, in dr. Stepišnik je na njegovem primeru pojasnil, zakaj je nujno ohraniti tudi nežive prvine narave.

“Izvedbo usposabljanja omogoča projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, ki ga izvaja SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.


PRVI POHOD ZA SOTOČJE SAV, 7.9., Radovljica

Sotočje Save Bohinjske in Save Dolinke je kulturno-zgodovinsko stičišče, rojstvo naše najdaljše reke, antipod Triglava in območje naravne vrednote državnega pomena.
Bi si ga radi ogledali? Ne bo šlo.
Lastnik zemljišča, ki tam že 25 let nezakonito posega v okolje in želi zgraditi obsežen turistični kompleks, vam ne bo dovolil prehoda do Sotočja, pa četudi bi vam v skladu z več zakoni moral.
Da bi radovljiške oblasti opozorili na sporno delovanje, med drugim na oviranje dostopa do reke, smo se v družbi predstavnikov civilnih iniciativ in društev iz cele države, naravovarstveno stroko, domačini in novinarji, odpravili na pohod s potujočo razstavo do Sotočja. Tam smo se lahko na lastne oči prepričali, na kar nas že več let opozarjajo v lokalni civilni inicativi Resisotocje. Pričaka nas je neprehodna ograja in lastnik, ki s fizičnim telesom brani dostop do reke.
Primer Sotočja ni edini, kjer se lokalne oblasti in kapital, če pride prav, požvižgajo na pravila, saj ni nobenih resnih posledic. A teh časov je konec. Prijavo smo kasneje uspešno oddali na policijski postaji in postopek zoper kršitelje se bo nadaljeval. Zgodba o Sotočju ni (več) le lokalna! V njej se združujejo prizadevanja s cele države, stroke in civilne družbe v zahtevi, naj ostane nepozidano, trajno zaščiteno in dostopno!
Sotočje Sav pripada VSEM, predvsem pa NARAVI.
V akciji so sodelovali aktivisti za reke z Obale, Zasavja, Ilirske Bistrice, Ljubljane, Kranja, Posočja, Radomelj, Nove Gorice, Škofje Loke, Bleda in drugod.

Fotografije: Metod Blejec