Polona Pengal

Fotografska razstava Varuhinje rek je dosegla javnost iz cele Slovenije in širše ter tako omogočila naravovarstveno razpravo o tej temi in drugih, kot so onesnaževanje, vzpostavitev prehodnosti rek, selitve vodnih organizmov in sedimenta, samočistilni sposobnosti vodotokov, polnjenje podtalnic in tako naprej.

Polona Pengal, direktorica inštituta REVIVO


Aljoša Petek

Fotografske razstave in dogodki Varuhinj rek, na katerih so bili člani in članice PIC pogosto prisotni (ali smo na njih tudi aktivno sodelovali), so preko ustvarjanja in umetnosti doprinesle širjenje okoljske zavednosti in znanja glede ohranjanja rek in narave okoli njih širši slovenski skupnosti aktivistov, zainteresirane javnosti in okoljskih bork ter borcev, ob tem pa posameznicam in posameznikom, ki so se znašli v okoljsko spornih projektih ali praksah, dalo upanje in podporo za nadaljnji boj.

Aljoša Petek, vodja oddelka za varstvo okolja na Pravno-informacijskem centru


Marjana Hönigsfeld Adamič

Uspeh projekta Varuhinje rek je presegel vsa pričakovanja, kar pripisujem povezanosti varstva voda in ohranjanja narave s kulturno ustvarjalnostjo ter iznajdljivim pristopom - povezovanjem civilnih iniciativ, ki so vzniknile ob rekah.

Marjana Hönigsfeld Adamič, ustanoviteljica Zavoda Lutra, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine


Tomaž Štular – Bordo

Okoljsko-kulturni projekt Varuhinje rek, ki gradi na mreženju in izobraževanju civilnih iniciativ, je pripomogel, da se je začela civilna družba bolj povezano
ukvarjati z okoljsko tematiko naših rek.

Tomaž Štular – Bordo, glasbenik in predstavnik civilne iniciative Varuhi reke Kokre


Meta Krese

Projekt vključuje in izpostavlja problematiko, ki je danes grozljivo pereča in hkrati grozljivo zanikana in zanemarjena. Razstava Varuhinje rek je bila na ogled ne le v prestolnici ampak tudi, kar se mi zdi, da je v tem primeru še bolj pomembno, v najrazličnejših manjših in večjih krajih po Sloveniji.

Meta Krese, fotografinja


Dean Jug

S postavitvijo razstave v prostorih Jesharne v Škofji Loki spomladi 2023 v Škofji Loki je projekt Varuhinj rek osvetlil širšo problematiko odnosa do slovenskih vodotokov. S tem je civilni iniciativi pomagal pri zagovarjanju vnosa pogojev evropskega Zelenega prehoda v lokalni projekt protipoplavne zaščite.

Dean Jug, predstavnik civilne iniciative Varuhi Sore in civilne iniciative Moja Škofja Loka


Borut Peric

Projekt Varuhinje je gostoval tudi v našem biosfernem območju in opozoril na onesnaževanje vodotokov, ki velikokrat predstavljajo tudi vir pitne vode za oskrbo prebivalcev Slovenije.

Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame


Gaja Brecelj

Podpiramo izvajanje projekta Varuhinje rek, saj izjemno pomembno prispeva k družbeni razpravi o zaščiti narave in rek kot pomembnega dela ekosistemov.

Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj


Metod Blejec

Projekt Varuhinje rek se je predstavil tudi znotraj mednarodne fotografske razstave Valovanje: Vizualni dnevnik vode v Galeriji Jakopič, MGML marca 2023. Vodji projekta Bulič in Valenčič sta povabila številne predstavnike okoljskih iniciativ, ki se borijo za slovenske vode, da predstavijo svoje delo strokovni in splošni javnosti.

Metod Blejec, umetnik, fotograf, oblikovalec in pedagog


Nataša Dominko

Trud pri zagotavljanju prepoznavnosti iniciativam in drugim prizadevanjem za zaščito rek je izjemno pomemben. Povezovanje posameznikov in organizacij v skupni cilj zaščite in ohranjanja naravnih virov je ključno za trajnostno prihodnost našega planeta.

Nataša Dominko, predstavnica civilne iniciative Za čisto reko Vipavo