Alja Bulic – Stran 2 – Varuhinje rek

Delavnica grafičnega obikovanja za okoljske zagovornike_ce

Komunikacija s širšo javnostjo je ena ključnih veščin, ki jih morajo obvladati okoljski zagovorniki, civilne iniciative in organizacije. Ker je vizualna podoba sporočil izjemno pomembna, smo organizirali delavnico osnov grafičnega oblikovanja za objave na družbenih omrežjih. Delavnico je vodila oblikovalka Varuhinj rek, Sabell-Christina Fabian, ki je pripravila tudi nabor osnovnih smernic – od likovne teorije do oblikovanja besedil in drugih praktičnih nasvetov (dokument je v angleščini).

Delavnica je bila izvedena v okviru projekta "Varuhinje rek: Varuhinje prihodnosti" - Catalyst of Change, ki se izvaja s podporo Netherlands Helsinki Committee ter v okviru konzorcija Skupaj za reke, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo

by Alja Bulic

Delavnica javnega nastopanja za okoljske zagovornike_ce

Okoljski zagovorniki in zagovornice morajo pogosto javno nastopati – nagovarjati javnost, medije in odločevalce. Pri tem je treba govoriti jasno in samozavestno, tudi takrat, ko na drugi strani stojijo predstavniki kapitala ali ljudje na pozicijah moči. To ni enostavno. Večina okoljskih zagovornikov in zagovornic za javno nastopanje ni posebej usposobljena – v to vlogo stopijo predvsem zaradi odločenosti, da zaščitijo reko, gozdo, mokrišče...

Prav zato smo v Kranju organizirali delavnico javnega nastopanja za okoljske zagovornike. Vodil jo je Tomaž Štular iz Civilne iniciative Varuhi kanjona kanjona reke Kokre – sam izkušen zagovornik, ki ima za sabo že več pomembnih okoljskih zmag na lokalnem nivoju.

Na uvodnem predavanju je predstavil ključne temelje dobrega javnega nastopanja, nato pa so se vse udeleženke predstavile s kratkim govorom. Sledile so konstruktivne povratne informacije vseh prisotnih.

Delavnica je bila neprecenljiva priložnost za učenje, povezovanje in opolnomočenje okoljskega aktivizma.

by Alja Bulic

Novinarska konferenca v podporo Andreji Slameršek

Andreja Slameršek je ena naših najpomembnejših varuhinj narave, za svoje delo je prejela tudi najvišjo državno naravovarstveno priznanje.

Zdaj jo ta ista država oz. državni energetski podjetji HSE Invest in HESS tožita. Gre za t.i. SLAPP tožbi, ki jih vlagajo vplivni akterji, da bi ustrahovali in utišali tiste, ki zagovarjajo javni interes. Andrejo tožijo zaradi njenih prizadevanj proti gradnji HE Mokrice na Spodnji Savi - država je v tem primeru že 3x izgubila na sodišču!

Pred Ministrstvom za okolje smo se na tiskovni konfereneci v bran Andreji Slameršek zbrali številni predstavniki in predstavnice stroke in civilne družbe iz cele države s zahtevami:

odgovorni na omenjenih podjetjih naj pojasnijo ozadje tožb proti državni nagrajenki

tožbi naj nemudoma umaknejo

Če se to ne bo zgodilo, bomo sodni postopek izkoristili za zelo javno in odprto soočenje vseh argumentov, dejstev in strokovnih mnenj.

Na koncu smo v en glas skupaj prebrali izjavi, zaradi katerih je tožena. Andreja ni sama kot tudi ne bo sam nihče, ki bi ga doleteli podobni pritiski.

Podpora okojskim zagovornikom je del aktivnosti, ki jih izvaja konzorcij Skupaj za reke, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo.

by Alja Bulic

Odprtje razstave Varuhinje rek v Murski Soboti

Spoznajte muralke – ženske s pogumnimi srci, ki že desetletja varujejo Muro, da lahko še naprej teče svobodno.

In za njimi stojijo srčni moški.

Dolga leta so se skupaj upirali kapitalskim apetitom, ki v rečnem toku vidijo predvsem dobiček. A Mura še vedno teče prosto, kar je rezultat vztrajnosti lokalne skupnosti.

Na otvoritvi razstave Varuhinje rek v MIKK Murska Sobota smo prvič predstavili veličastno fotografijo "Varuhinje Mure" avtorice Katje Bidovec. Na njej je zbranih skoraj 50 muralk – obrazov ženske odločnosti in ljubezni do reke.

Fotografija bo živela naprej tudi v balkanski ediciji razstave, ki še nastaja.

A boj za Muro še ni končan. Med Sladkim Vrhom in Šentiljem se ob reki razprostira zlovešča kompostarna Ceršak, ki z ogromnimi količinami nevarnih odpadkov ogroža reko in vire pitne vode širše regije. Nerazumljivo je, da pristojni to dopuščajo.

Znova bo potreben močan, jasen in povezan pritisk civilne družbe. Mura mora ostati čista in svobodna.

Odprtje razstave je potekalo tudi v okviru konzorcija Skupaj za reke, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo.

by Alja Bulic

Naravovarstvene otroške predstave v februarju

V februarju smo enkrat gostovali z otroškimi predstavami, ki učijo o varovanju narave in virov pitne vode ter pomenu sodelovanja skupnosti na te področju. 7. februarja smo na dogodku ob kulturnem prazniku ustavili v Podrdu, kjer smo uprizorili interaktivno predstavo Zmajeva reka. Otroci med predstavo očistijo reko, jo obvarujejo pred industrijskim onesnaževanjem in najdejo pravi zaklad - izvir čiste pitne vode.

Predstava se je izvajala tudi v okviru konzorcija Skupaj za reke, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo.

by Alja Bulic

Sodelovanje v konzorciju Skupaj za reke

Kulturno umetniško društvo Center 21 v okviru svojega programa Varuhinje rek od 1.2.2026 sodeluje v konzorciju SKUPAJ ZA REKE. Konzorcij povezuje štiri nevladne organizacije, ki si prizadevamo razširiti in poglobiti zavest o nujnosti ohranjanja naravnih, prosto tekočih rek in njihove biotske pestrosti za prihodnje rodove. Poleg Društva Center 21 so to Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Društvo Savski Gusarji in Turistično društvo in medgeneracijsko mreženje Ljubljanica Trnovo. V okviru konzorcija izvajamo številne aktivnosti za ozaveščanje, podporo aktivistom in civilnim inicitivam za zaščito rek ter zagovorništvo na tem področju; otroške predstave, zborovanja, javne pogovore, delavnice, športne aktivnosti, dogodke na ladjici na Ljubljanici in ob drugih rekah. Aktivnosti konzorcija Skupaj za reke sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025.

Foto: Ana Šuligoj

by Alja Bulic

Odprtje razstave Varuhinje rek v Europe House v Sarajevu

Skupinska fotografska razstava Varuhinje rek se giblje tako kot voda. Vedno najde nove poti, se spreminja in predvsem nikoli ne konča. Po treh letih gostovanj širom Slovenije se je razlila čez meje, vse do Sarajeva, kjer smo s ponosom postavili 26. otvoritev, prvo v tujini.

Razstava v Europe House je potekala v sodelovanju z bosansko okoljsko civilno družbo - Fondacija Atelje za društvene promjene - ACT, predstavništvom Evropske unije v BIH ter slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu. Damijan Sedar, veleposlanik Slovenije v Bosni in Hercegovini je povedal, da je bila Meža, ob kateri je odraščal, zaradi onesnaževanja nekoč mrtva reka. Zaradi družbenih sprememb in večje ozaveščenosti si je opomogla, ribe so se vrnile, kar kaže, da so spremembe na bolje so možne, če obstaja volja zanje.

Producenta razstave Alja Bulič in Erik Valenčič sta poudarila, da otvoritev v Sarajevu hkrati napoveduje začetek nove, balkanske edicije razstave Varuhinje rek, v kateri bodo predstavljene zgodbe rek in njihovih varuhinj iz 8. držav iz regije. Iz Slovenija bosta to fotografiji Mure in Save avtoric Katje Bidovec in Mance Juvan, ki sta že del slovenske razstave.

»Bosanski kolegi in kolegice so prepričani, da je varovanje narave v Sloveniji na zelo visokem nivoju. Naša razstava žal razkriva nasprotno, veliko rek je v slabem stanju, aktualna vlada je celo pripravila nevarne načrte za potencialno gradnjo hidroelektrarn na vseh slovenskih rekah", je opozorila Alja Bulič.

Erik Valenčič je poudaril, da bo balkanska edicija poleg ozaveščanja o pomenu varovanja okolja v ospredje postavljala čezmejno in medetnično sodelovanje, torej skupna prizadevanja za zaščito rek in pitne vode. Mediji prevečkrat dajejo pozornost regionalnim političnim voditeljem, ki dodatno zastrupljajo našo regijo s ksenofobijo in nacionalističnimi diskurzi. Projekt Varuhinje rek bo kljuboval sovražnim govorom s promocijo strpnosti, povezovanja in sodelovanja zavoljo zaščite narave.

by Alja Bulic

Delavnica globalnega učenja

Izobraževalna otroška delavnica globalnega učenja z naslovom Čarobni gozd, v okviru katere se bodo vrtčevski otroci učili o pomenu varovanja okolja, solidarnosti in povezanosti, bo izvedena 8.10. ob 9. uri v Vrtcu Kolezija- enota Murgle v Ljubljani. Delavnica bo izvedena v Tednu trajnostnega razvoja 2025.

Projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

by Alja Bulic

Delavnica "Zakaj moramo varovati naravo?"

Septembra smo organizirali delavnico - strokovno predavanje z naslovom "Zakaj moramo varovati naravo?", ki ga je izvedel prof. dr. Uroš Stepišnik z oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti.
Predstavil je razvoj varstva narave pri nas in pomen abiotskih naravnih vrednot, ki so pogosto spregledane, a ključne za celovitost narave. Predavatelj je pojasnil, zakaj je njihovo vrednotenje in varovanje zahtevnejše kot pri živi naravi. Težko je namreč opredeliti vrednost nežive narave, saj zanjo nimamo tako jasnih kriterijev kot pri biodiverziteti ali okoljskih kazalcih. Naravne oblike in procesi imajo naravoslovno, kulturno, estetsko in doživljajsko vrednost, ki jo pogosto spregledamo. Predavanje, ki je potekalo v Radovljici, je bilo posvečeno tudi vprašanju ohranitve Sotočja Sav, in dr. Stepišnik je na njegovem primeru pojasnil, zakaj je nujno ohraniti tudi nežive prvine narave.

“Izvedbo usposabljanja omogoča projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, ki ga izvaja SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.

by Alja Bulic

Prvi pohod za sotočje Sav, 7.9., Radovljica

Sotočje Save Bohinjske in Save Dolinke je kulturno-zgodovinsko stičišče, rojstvo naše najdaljše reke, antipod Triglava in območje naravne vrednote državnega pomena.
Bi si ga radi ogledali? Ne bo šlo.
Lastnik zemljišča, ki tam že 25 let nezakonito posega v okolje in želi zgraditi obsežen turistični kompleks, vam ne bo dovolil prehoda do Sotočja, pa četudi bi vam v skladu z več zakoni moral.
Da bi radovljiške oblasti opozorili na sporno delovanje, med drugim na oviranje dostopa do reke, smo se v družbi predstavnikov civilnih iniciativ in društev iz cele države, naravovarstveno stroko, domačini in novinarji, odpravili na pohod s potujočo razstavo do Sotočja. Tam smo se lahko na lastne oči prepričali, na kar nas že več let opozarjajo v lokalni civilni inicativi Resisotocje. Pričaka nas je neprehodna ograja in lastnik, ki s fizičnim telesom brani dostop do reke.
Primer Sotočja ni edini, kjer se lokalne oblasti in kapital, če pride prav, požvižgajo na pravila, saj ni nobenih resnih posledic. A teh časov je konec. Prijavo smo kasneje uspešno oddali na policijski postaji in postopek zoper kršitelje se bo nadaljeval. Zgodba o Sotočju ni (več) le lokalna! V njej se združujejo prizadevanja s cele države, stroke in civilne družbe v zahtevi, naj ostane nepozidano, trajno zaščiteno in dostopno!
Sotočje Sav pripada VSEM, predvsem pa NARAVI.
V akciji so sodelovali aktivisti za reke z Obale, Zasavja, Ilirske Bistrice, Ljubljane, Kranja, Posočja, Radomelj, Nove Gorice, Škofje Loke, Bleda in drugod.

Fotografije: Metod Blejec

by Alja Bulic