Otroška izobraževalna delavnica o varovanju okolja v okviru projekta Trajnostno.Lokalno.Globalno. II.
Izobraževalna otroška delavnica, v okviru katere se bodo učenke in učenci prve triade učili o pomenu varovanja rek in čiste pitne vode bo izvedena 3.6. ob 13. uri na Mednarodni francoski šoli v Ljubljani, ki deluje na OŠ Livada.
“Izvedena delavnica je del aktivnosti Tednov vseživljenjskega učenja 2025, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Izvedbo delavnice omogoča projekt Trajnostno. Lokalno. Globalno. II, ki ga izvaja SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.”
Usposabljanje za izobraževalce v Centru Sonček
Ob svetovnem dnevu Zemlje smo v okviru sodelovanja s Centrom Sonček- enota Rožanska - izvedli delavnico za zaposlene. Predstavili smo jim različne inovativne pristope na področju ozaveščanja o varovanju okolja, ki bi jih lahko uporabili pri delu z uporabnicami in uporabniki. Podrobneje smo ji, predstavili tudi stanje nekaterih slovenskih rek in načine, na katere se je moč aktivirati pri njihovem varovanju. Pozornost smo namenili tudi varovanju okolja kot enega od načina socialne inkluzivnosti, v katerem lahko sodelujejo vsi pripadniki družbe, tudi ljudje s posebnimi potrebami. Izvedeli so tudi več o projektu Varuhinje rek in se odločili, da si bodo skupaj z varovanci ogledali istoimensko fotografsko razstavo, ki te dni visi v Hiši Evropske unije v Ljubljani.
“Izvedbo usposabljanja omogoča projekt Z globalnim učenjem do globalnih ciljev II, ki ga izvaja SLOGA, platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč Sofinancira ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Vsebina ne predstavlja stališč Vlade Republike Slovenije.”
Okrogla miza o upravljanju voda v Hiši Evropske unije ob odprtju razstave Varuhinje rek
Ob odprtju fotografske razstave Varuhinje rek v Hiši Evropske unije v Ljubljani v aprilu 2025 smo izvedli še okroglo mizo z naslovom Upravljanje z vodami: Kje smo in kam gremo. Brina Sotenšek z Inštituta Lutra je predstavila aktualno okoljsko zakonodajo, ki gre alarmantno v smer izključevanja civilne družbe iz pravnih postopkov, zdi se, da skuša vlada stran od oči javnosti celo zaobiti rezultate t.i. vodnega referenduma. Izpostavila je še vedno sporno prakso, da investitorji sami izbirajo presojevalce vplivov na okolje. Damjan Habe z Inštituta Revivo je govoril o nujnosti ukrepov na naravi temelječih rešitev, primerjal protipoplavno varnosti pri nas in v Valencii, ki so jo prizadele katastrofalne poplave z veliko smrtnimi žrtvami ter o evropski direktivi, ki predvideva odstranjevanje ovir na rekah. Slovenija pri tem caplja na repu Evrope in še vedno čakamo, da bo tudi pri nas padel prvi (odsluženi) jez. Razmere v Sloveniji so torej precej slabe, naravovarstvena stroka ostaja neslišana in upravljanje rek se v veliki meri še vedno dojema kot dober posel.
Delavnica ob svetovnem dnevu Zemlje
Pogovor z lokalnimi aktivistkami v Goriški knjižnici ob odprtju razstave Varuhinje rek
Ob odprtju fotografske razstave Varuhinje rek v prijetnem zavetju Goriške knjižnice Franceta Bevka v marcu 2025 smo izvedli še še pogovor s tremi lokalnimi okoljskimi aktivistkami: Natašo Dominko iz Za Čisto Reko Vipavo, Matejo Sattler, predstavnico Eko Anhovo in dolina Soče ter Mojco Mejak iz Eko Bistrc.
Slišati je bilo glasna opozorila, da varovalke za zaščito okolja padajo, zato je na tem področju še toliko bolj pomembna močna civilna družba. A tudi aktualna oblast v državljanih in državljankah noče imeti varuhov okolja, kar dokazuje s sprejemanjem različnih uredb, ki civilno družbo vse bolj odrinjajo iz postopkov. Kot kaže primer Anhovega, je navidezna politična podpora proti okoljskemu onesnaževanju brez dejanske politične volje in moči, le mrtva črka na papirju. Oblast očitno daje prednost kapitalu, tudi ko gre za tako hude onesnaževalce kot je Alpacem (nekdanji Salonit Anhovo). Od sprejetja o novelo zakona o varstvu okolja, ki prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, je minilo že eno leto - zgodilo pa se ni še nič!
Tudi primer boja proti Lesonitu v Ilirski Bistrici, kjer gre za prizadevanja več generacij, kaže, da oblast in kapital računata, da se bo civilna družba utrudila, preden bo dosegla svoje,
Kljub velikem pesimizmu je bilo slišati tudi spodbudne besede, da je treba vztrajati in zmage dosegati na sodiščih.
